Kompozicija se naslanja na obstoječ urbani red štirih vogalov. Vogalni volumen povzema tlorisni in višinski gabarit po obstoječem objektu. Z zamikom mu v ozadju sledi volumen, ki nakazuje dialog z obstoječim večstanovanjskim objektom vzdolž Prijateljeve ulice. Med volumnoma vzpostavljamo dialog polnega in praznega, ki obstoječo urbano strukturo nagovarja skoraj samoumevno. Vogalni volumen z izrazito tektoniko igra v ansamblu ostalih treh vogalov križišča, medtem ko zaledni volumen z izrazitejšo ploskovno in globinsko členitvijo transparentne fasadne opne prostor nagovarja manj definitivno. Poigrava se s poudarjeno fleksibilnostjo tlorisa. Steklo fasade v spremenljivem horizontalnem ritmu členijo vertikalni in pravokotno na fasado postavljeni paneli - škatle, v katerih so spravljena z lesom obložena laminatna lamelna senčila, ki lahko tudi celo hišo odenejo v borovo obleko. Senčila se gibljejo horizontalno, z rotacijo posameznih lamel na fasadi nastane igra mehkega dialoga med zunaj in znotraj.